alert (\"ldksaf\"); var top_header = document.getElementById(\"top-header\"); top_header.innerHTML = \"New Header\";

Program promovira zdravje ter usmerja izvajanje aktivnosti za ohranjanje in krepitev zdravja  v vrtčevskem okolju in izven tega. V okviru programa so organizirana tudi izobraževanja za vzgojitelje, ki nudijo strokovno podprte vsebine povezane z zdravjem. Izpostavljeni so predvsem dobro počutje, ustvarjalnost, izmenjava dobrih praks in sodelovanje s strokovnjaki NIJZ.

Rdeča nit v letošnjem šolskem letu 2021/2022 je bila Krepim (oblikujem) sebe in svojo skupnost. Letošnja rdeča nit nadgrajuje in podpira temo Počutim se dobro.

Novo šolsko leto daje priložnost novim spoznanjem, izkušnjam in priložnostim srečati, doživeti nekaj lepega, novega. Spoznanja in znanja nas krepijo, naredijo bogatejše, močnejše in modrejše. Otroci se bolj ali manj vsega šele učijo, odrasli pa z novimi izkušnjami lahko svoja prepričanja in navade tudi spremenimo. Na boljše.

Zaradi epidemiološke situacije smo se soočali z novim, vsiljenim načinom življenja, ki nam ni bil blizu. Veliko je bilo novih predpisov, uredb, pravil, ki smo jih morali upoštevati, kar je imelo na posameznike in družine različne vplive. Zastavljali smo si različna vprašanja. Vzemimo vse to kot šolo življenja in nova znanja, spoznanja in izkušnje izkoristimo za boljši jutri. Epidemiološke razmere se bodo izboljšale.

Kaj bomo gradili? Morda je čas, da kaj spremenimo, obrnemo v naše dobro. Ne zgolj kapital za še večji dobiček ampak kapital za boljše počutje? Kako družbo bi radi?

Tukaj je ponovno nekaj utrinkov in našega Vrtca…

V sklopu teme »Gibanje« smo, če je bilo le mogoče, odšli ven na igrišče, na igrala, na sprehod ali v gozd. Pozimi smo se sankali,
kepali, valjali po snegu, jeseni in pomladi vozili z avtomobilčki, skiroji, hodili na sprehode in v gozd.
Poleti pa smo se špricali z vodo in igrali v gozdu. Če pa je hudo deževalo smo si v vrtcu postavili
poligon in se razgibali tam.

V tem šolskem letu je bila rdeča nit v našem vrtcu »Gremo ven«. Najboljši prostor za izkustveno
učenje je bilo naravno okolje, ki je kot učilnica ponujala otrokom neomejene možnosti. Vsak dan
smo izkoristili za bivanje na prostem. Hodili smo na sprehode v bližnjo okolico in daljše izlete.
Raziskovali smo življenje v gozdu, na travniku in na obrežju reke Save, kjer so si otroci poiskali naravna sredstva in organizirali bogato domišljijsko igro. Vzporedno so se učili sodelovati v skupini in
biti strpni drug do drugega. Uspešno so začeli prepoznavati svoje občutke in čustvena stanja, se o
njih pogovarjati in skušati nadzorovati. Opazili smo, da če se vsi malo potrudimo, je naše sobivanje
prijetno in se v skupnosti vsi dobro počutimo.

V okviru teme »zdrave prehrane«  smo z otroki sodelovali v projektu Mlekastično, v okviru Eko projekta.

Z otroki se peš odpravili do kmetije, kjer nam je prijazna gospa predstavila delo na kmetiji, nas popeljala
skozi hlev, razložila vse o kravah, molži, prehrani,…Ker je to ena večjih kmetij, nam je predstavila
tudi vse njihove domače mlečne izdelke: jogurti, skuta, kis. smetana, siri,…. V vrtcu smo z otroki
brali knjigo z naslovom Bela pot in ob sami zgodbi obnovili vse pridobljeno znanje iz kmetije. V
igralnici smo si ogledali in preizkusili tudi različne vrste mleka. Otrokom je bila tematika izredno
všeč in so posledično tekom spoznavanja celotne poti mleka vse od krave in do kozarca mleka na
mizi, odnesli zelo zelo veliko znanja. Z otroki smo se odločili, da bomo tudi v vrtcu naredili sami
maslo.

 Že na začetku šolskega leta smo si zastavili cilj, kako otroke spodbuditi
k varnemu vključevanju v promet in nadgraditi njihovo že pridobljeno znanje. Na podlagi lastnih
konkretnih izkušenj smo se učili, kako poskrbeti za lastno varnost in za varnost drugih udeležencev
v prometu. V tednu mobilnosti sva preko zgodbe Beli zajčki spodbujali otroke k hoji. Hodili smo
na sprehode v bližnjo okolico vrtca, se veliko pogovarjali o nevarnostih, ki prežijo na nas in druge in
preko lastnih izkušenj spoznavali pravila varnega vedenja na cesti.
hkrati poskrbeli, da so nas tudi drugi že na daleč opazili pa smo vsi uporabljali odsevna pokrivala
ali jopiče. Na izletu smo si ogledali prenovljeno železniško postajo in spoznali ekološko
in zdravju bolj prijazen način potovanja-vlak. Naučili smo se pesmico o vlaku in njegovo gibanje
tudi ritmično ponazorili. Vsakič, ko smo se aktivno vključili v promet smo pazili, da smo hodili po
pločniku oziroma ob robu ceste, spoznavali in upoštevali smo prometne znake in signalizacijo in
cesto varno prečkali na prehodu za pešce. Otroci so se začeli zavedati nevarnosti, ki prežijo na njih
in na drugih aktivnih udeležencih v prometu in da z varnim in odgovornim vedenjem krepijo sebe
in svojo skupnost.

Na začetku šolskega leta smo opazili, da kar nekaj otrok v avtomobilih ni pripetih z varnostnim pasom, da ne sedijo v otroških sedežih, da sedijo na sovoznikovem
sedežu in celo v voznikovem naročju za volanom. Odločili smo se, da se s skupino vključiva v projekt »PASAVČEK«. Seznanjali smo se
s pomenom pripenjanja z varnostnim pasom. Dnevno smo z žigosanjem kartončkov beležili kje
so otroci sedeli in ali so bili pripeti z varnostnim pasom. Sprva so otroci navajali, da se pripenjajo
zato ker mami in ati to hočeta ali zato da jih ne ustavi policist. Ob zaključku projekta pa smo s
skupnimi aktivnostmi ugotovili, da se je potrebno pripeti izključno zaradi njihove varnosti in da
morajo biti v avtomobilu vsi potniki pripeti. Otroci so postali zelo dobri opazovalci in so svoje starše
sproti opozarjali na napake in jih usmerjali v bolj varne navade. V sklopu projekta sta nas obiskala
dva policista, ki sta nam predstavila svoje delo in vozili (avto in motor), hkrati pa sta jih tudi onadva opozorila, kako pomembno je iz vidika varnosti pravilno sedenje v avtomobilu in pripenjanje
z varnostnim pasom.

Skozi celo leto smo izvajali dejavnosti na temo »promet oziroma varnost v prometu«. Promet smo
vsakodnevno opazovali na sprehodih v okolici vrtca ter se navajali na varno hojo ob robu cestišča
(s sprehajalno vrvjo). Ugotavljali smo, kje hodimo, ko gremo na sprehod, kje prečkamo cesto, kje
počakamo avtobus ali vlak, kako smo najbolj vidni v prometu, itd… Na sprehodih smo se seznanjali
z različnimi situacijami v prometu, se pogovarjali o svojih zaznavah in kako poskrbimo za varnost
(odsevni jopiči). Opazovali smo prometne znake in označbe na cesti, različne vrste prometa in prevozna sredstva. Igrali smo se različne gibalne in rajalne igre (K teti z avtobusom, Avti v garaže,
Brzovlak) in vodene vizualizacije (Na izlet) in s tem uprizarjali situacije, kakršne lahko srečajo tudi
v prometu. Prepevali smo tudi pesmice in se igrali rajalne igre (Moj rdeči avto, K teti z avtobusom,
Vlak, Kolesa na avtu, Brzovlak,. . .), se izražali preko plesa (Avto) in gibalno uprizarjali pesmice. Na
to temo smo tudi likovno ustvarjali (izdelovanje avtomobilov iz odpadne embalaže, tiskanje avtomobilov s prstnimi barvami, odtis avtomobilskih gum,. . .). Pogovarjali smo se o tem, kako otroci
pridejo v vrtec in kje sedijo v avtu (pripeti v avtosedežu). Z otroki smo prebirali in si ogledovali
različne knjige na to temo. Naučili smo se deklamacijo Semafor in nekaj pesmic o prevoznih sredstvih. Opazovali smo bližnje gradbišče (gradnja hiše), promet okoli nje in pazili na varnost. V maju
sta nas obiskala še policista in nam predstavila svoje delo ter pripomočke, ki jih pri tem potrebujeta. Poučila sta nas o varni udeležbi v prometu, otrokom pa je bilo najbolj všeč, da so se lahko
usedli na motor ali v policijski avto.

Z otroki smo se odločili, da bomo v »tednu brez zavržene hrane«, tudi mi poskušali sodelovati, po
svojih močeh. V kuhinji smo se dogovorili, da hrano, ki bo pri kosilu v tistem tednu ostala,
ne zavržejo, vendar shranijo. Pri kosilu so ostale palačinke in ker je bila naslednji dan za kosilo goveja juha, smo se dogovorili, da bodo otroci palačinke razrezali in jih uporabili namesto »nudeljnov«
v goveji juhi. Vsi otroci so juho v velikim veseljem pojedli, saj je bila ta dan drugače pripravljena,
kot običajno. Polento, ki je ostala pri golažu, smo naslednji dan razrezali na rezine. Pripravili smo
posodo z jajcem, moko in drobtinami. Jajce so otroci s pomočjo metlice razžvrkljali. Otroci so nato
rezine polente po vrsti prvo povaljali v moko, nato v jajce in na koncu še v drobtine. Vse rezine
polente smo nato zlagali v posodo. V kuhinji sem se dogovorila, da bodo panirano polento ocvrle
kuharice. Nato smo vse kose ocvrte polente razdelili po vseh vozičkih posameznih skupin, pripravili
listek z opisom jedi in označili prisotne alergene. Zelo vesela sem bila povratne informacije vseh
skupin, saj so bili otroci vseh starostnih skupin izredno navdušeni in so z veseljem pojedli košček
ocvrte polente.

 V okviru teme »zdravega načina življenja« so nam v juniju na igrišču naredili pitnik za vodo, katerega smo si zelo dolgo želeli. Padla je ideja, da
na otvoritev povabimo tudi župana, vodstvo, hišnika in okoliške prebivalce. Pripravili smo kratek
glasbeno plesni program. Sosed Lojze Ličar nam je zaigral pesmi »Ob bistrem potoku je mlin« in
»Mi se imamo radi« na harmoniko, otroci pa so zaplesali in zapeli. Po nastopu smo vsi skupaj otvorili pitnik in si nalili vodo v skodelice. Vsem prisotnim smo se zahvalili za pomoč pri postavitvi pitnika (še
posebej našemu hišniku) in poudarili, zakaj je pomembno, da imamo vodo na igrišču.

Obljubili smo, da bomo z vodo varčno ravnali.

V začetku šolskega leta smo se s starši dogovorili, da vsak otrok prinese v vrtec svoj podpisan
lonček in ga ima v igralnici ves čas na voljo. Tako otroci lahko kadar so žejni natočijo vodo v kozarček
in pijejo. Nekatere otroke je bilo potrebno pri pitju vode malce več spodbuditi, a zelo veseli smo
bili vidnega rezultata proti koncu šolskega leta, saj so otroci velikokrat tekom dneva sami od sebe
vzeli lonček in si natočili vodo. Ker smo tekom tedna pri malici vsak dan dobili veliko sadja, katerega
nam občasno ni uspelo pojesti, smo v petkih izvedli MasterChef delavnico. Otroci so narezano sadje
izbrali, ga dali v »smoothi maker« in si pripravili svoj smoothi, pol vitaminov. Ker smo to delavnico
poimenovali po znani TV oddaji, so bili otroci izredno navdušeni in veseli. Vsi otroci so popili svoj
vitaminski napitek in s tem poskrbeli za svoje zdravje.

 Pri temi »osebne higiene« smo imeli smo obisk medicinske sestre, ki nam je pokazala pravilne tehnike umivanja rok. V okviru dejavnosti smo otrokom pokazala razliko, kaj se zgodi če kihamo in kašljamo v rokav/roko ali
če to počnemo brez rokava/roke. Čopič je vzgojiteljica pomočila v tempera barvo in ga špricala v roko, otroci so opazovali, koliko kapljic barve je ostalo na roki in koliko jih je šlo po prostoru. Z drugo tempera barvo pa je vzgojiteljica špricala brez roke po prostoru, skupaj z otroki smo opazovali, kam vse so letele
kapljice barve. Tako smo ugotovili razliko kihanja in kašljanja v rokav/roko ali brez. Dejavnost smo
naslednji dan ponovili in si pogledali, kako gre posušena tempera barva iz roke samo z vodo in kako
z milom. Ugotovili smo, da moramo roke umiti z milom in drgniti, če hočemo, da gredo bacili stran.

V okviru teme »duševnega zdravja« smo otrokom predstavili jogo in metodo umiranja/dihanja. Začeli smo oktobra in smo delali skozi celo leto. V krogu smo sedeli na blazinah in smo najprej “spekli presto”, da so se
otroci usedli po turško. Predstavili sva jim kartice na katerih so narisani joga položaji s pomočjo živali. Nekaj položajev smo tudi naredili, otroci so pokazali zelo veliko zanimanja, zato sva dejavnost
kmalu ponovili z drugimi karticami. Pred počitkom smo vadili dihanje in se s tem umirjali (risali
zvezdico, dihali barve mavrice, srkali špagete). Dejavnosti z joga karticami smo večkrat ponovili s
celo skupino.


V letošnjem letu je skupina zelo živahna, zato smo se odločili, da v vzgojno izobraževalni proces vpeljemo tudi dejavnosti za umirjanje. Večkrat smo po vadbenih urah izvajali vodeno vizualizacijo, se sproščali ob glasbi ali masirali drug drugega. Prvič smo letos vpeljali tudi jogo
za otroke. V nadaljevanju smo ob slikah in zgodbi spoznavali osnove joge in jogijske položaje. Posnemali smo gibanje različnih živali. Na igriv način smo otroke navajali na izboljšanje zavedanja in umirjanje.
Ob koncu smo se pogovarjali o tem, kako smo se počutili, kaj nam je bilo najbolj všeč in kaj bomo
ponovili.

 Ponovno smo izvajali dejavnosti v okviru projekta  »VARNO S SONCEM«. . Otroke je smiselno  že v najzgodnejšem obdobju otroštva opozarjati in poučevati o varnem bivanju na soncu.

Otrokom smo predstavili kremo z zaščitnim faktorjem in se vsi skupaj namazali. Seznanili smo se tudi z uporabo pokrival, katere smo si pred odhodom na prosto vsi nadeli. Ugotavljali smo kje na igrišču je senca in kaj sploh je senca. Skupaj smo ugotovili, da je senca tem, kjer ni sonca (predeli, ki niso obsijani
s soncem). Tudi sami smo izdelali zaščitna pokrivala (šilte). O varnem bivanju na soncu in o ustrezni zaščiti smo seznanili tudi starše in jih prosili za pomoč pri sodelovanju (da otroke že pred prihodom v vrtec preventivno namažejo, primerno oblečejo, da otroke navadijo na uporabo pokrival in zadosten vnos tekočine v telo – najbolje voda in nesladkani čaj.

Na to tematiko smo prebrali kar nekaj knjig, si ogledali slikovni prikaz varnega ravnanja pred soncem v Cicido – ju, katerega kot mentorica mesečno prejemam. Vsak otrok je v ta namen rešil nekaj delavnih listov in nato izpolnil delavni list moja knjigica Varno s soncem.

V času poletja smo starše in otroke obveščali o zaščiti otrok pred soncem tudi preko plakatov, ki so bili izobešeni po vrtcu in na oglasnih deskah. Otroci so v vrtec prihajali s pokrivali in bili vremenu primerno obuti in oblečeni. Z otroki smo se v dopoldanskem času zadrževali na igrišču vrtca v senci, se odpravili na sprehod v gozd oz. izbirali zgodnje jutranje ure za sprehode z otroki. Poletno in vroče dopoldne smo izkoristili tudi zavodne igre. Otroci so se napravili v kopalke in se namazali s sončno kremo. Na travnatem igrišču so se lahko otroci špricali z vodnimi balončki, pitolcami,….in se ob tem hladili. Za senco in zadostno količino vode je bilo ves čas poskrbljeno.
To in še mnogo več se je letos dogajalo pri nas…